APDEJT.si

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine izpostavil, da mir, stabilnost, integriteta in enakost treh konstitutivnih narodov ostajajo trajna zaveza. V čestitki ob 30. obletnici Daytonskega sporazuma je poudaril predanost ohranjanju temeljnih načel BiH.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.

Pet hrvaških političnih strank v Bosni in Hercegovini – HDZ 1990, HRS, HNP, HSS in HDS – je oblikovalo nov politični blok. Vodstva teh strank so se sestala v Sarajevu, da bi se dogovorila o skupnem delovanju in napovedala skupnega kandidata za prihajajoče volitve v predsedstvo BiH.

Hrvaško obrambno ministrstvo (MORH) je sporočilo, da ne bo kazensko preganjalo hrvaških državljanov s prebivališčem v BiH, starih 19 let, če ne bodo služili vojaškega roka na Hrvaškem, saj zakonodaja BiH tega ne dopušča. MORH ne bo izvajal izjem za državljane BiH s hrvaškim državljanstvom, ki ne služijo vojaškega roka na Hrvaškem.

Seja Doma narodov Parlamentarne skupščine BiH je bila prekinjena zaradi pomanjkanja kvoruma, saj se delegati HDZ niso udeležili seje. Predsedujoči Kemal Ademović je potrdil, da niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo seje zaradi odsotnosti treh delegatov iz vrst hrvaškega naroda.

Predsednik HDZ BiH Dragan Čović je izrazil zadovoljstvo ob odločitvi ZDA o ukinitvi sankcij proti Miloradu Dodiku. Čović meni, da bo ta poteza prispevala k miru, dolgoročni stabilizaciji odnosov in zagotavljanju enakopravnosti treh konstitutivnih narodov v Bosni in Hercegovini. Pričakuje, da bo ta zaokret ameriške politike pozitiven za prihodnost BiH.

Milorad Dodik je zavrnil očitke, da je SNSD ovira na evropski poti BiH, in ponovil, da vidi prihodnost BiH v treh entitetah. Dodal je tudi, da bi se morala Federacija BiH razdeliti na dva entiteta. Dragan Čović je izjavil, da se partnerski odnos med HDZ in SNSD na državni ravni nadaljuje do naslednjih volitev in da je HDZ zavezan dogovoru.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, se je v Mostarju sestal s predsednikom PDP, Draškom Stanivukovićem. Pogovarjala sta se o delovanju institucij na nivoju BiH in o nujnih prioritetah na poti v Evropsko unijo. Stanivuković je izjavil, da bo PDP sodeloval pri deblokadi institucij BiH in podprl evropske zakone.

V Mostarju so slovesno obeležili dan neodvisnosti Izraela, kar je sprožilo številne odzive v javnosti, zlasti zaradi prisotnosti visokih političnih predstavnikov HDZ BiH. Sabina Ćudić iz Naše stranke je ostro kritizirala liderja HDZ BiH, Dragana Čovića, zaradi njegove izjave, da Bosna in Hercegovina in Izrael delita iste vrednote. Poudarila je, da Čović osebno deli vrednote z Izraelom, vendar ne v imenu celotne BiH. Suada Halilović, poslanka v Parlamentu Federacije BiH, je proslavo označila za 'zasebno sramoto posameznikov'. Gradonačelnik Mostarja, Mario Kordić, je poudaril, da Mostar razume pomen vojne in obnove zaupanja.

Ena največjih družb v Bosni in Hercegovini, Igman d.d. Konjic, je začasno ustavila proizvodnjo streliva, ker Srbija ne dobavlja več smodnika, ki je ključen za proizvodnjo. Delavci so bili poslani na prisilni dopust. Direktor družbe Adnan Prevljak je sprejel odločitev o ustavitvi proizvodnje.

Predsednik HDZ BiH in Hrvaškega narodnega sabora, Dragan Čović, je izjavil, da se na prihajajočih volitvah ne bo potegoval za hrvaškega člana predsedstva BiH. Izrazil je pričakovanje, da bodo Bošnjaki prenehali s prakso preglasovanja Hrvatov. Čović je to izjavil v pogovoru za RTV HB.

Dragan Čović, predsednik Hrvatskega narodnega sabora Bosne in Hercegovine (HNS BiH) in HDZ BiH, je v Mostarju vodil obeleževanje 32. obletnice ustanovitve "Hrvatske Republike Herceg-Bosne", pri čemer je izjavil, da je Herceg-Bosna "sačuvala Bosno i Hercegovinu". Hkrati se pojavljajo razprave o razlogih za ukinitev Herceg-Bosne, pri čemer nekateri poudarjajo, da se bo vrnila.

Predsednik HDZ-ja in HNS-ja BiH Dragan Čović se je ob 33. obletnici zločina nad Hrvati v vasi Briševo, ki ga je zagrešila Vojska Republike Srpske, oglasil na družbenih omrežjih. Poudaril je, da pravica za 67 umorjenih Hrvatov še ni bila zadovoljena.

Dragan Čović, predsednik HDZ BiH, je danes v Mostarju ponovil svojo zahtevo po čimprejšnjem zaprtju Urada visokega predstavnika (OHR) in poudaril, da mora BiH postati avtonomna. Kritiziral je tudi tiste, ki se po njegovem mnenju predstavljajo kot ljubitelji države, a so krivi za to, da je BiH ostala brez 100 milijonov evrov iz EU skladov. Izrazil je tudi mnenje, da ni več možnosti za prekompozicijo državne oblasti, in zavrnil sodelovanje z opozicijo iz Republike Srbske, pri čemer je za stanje v državi okrivil Bošnjake. Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, se je pridružil Čoviću v nasprotovanju visokemu predstavniku Christianu Schmidtu in OHR-ju, saj meni, da je normalizacija stanja v BiH mogoča le z umikom odločitev visokega predstavnika.

V Mostarju sta se danes sestali predsedstvi HDZ BiH in HNS BiH. Sestanki so se začeli ob 14. uri v prostorih predsedstva HNS BiH, kjer je potekala 19. seja predsedstva HNS BiH.

Zdenko Ćosić, delegat HDZ-ja BiH v Domu narodov BiH, je pojasnil, zakaj ni podprl predloga za ukinitev DDV-ja na osnovne življenjske potrebščine. Njegov glavni argument je, da bi to pomenilo enako obdavčitev luksuznih izdelkov, kot so Porscheji, in osnovnih potrebščin, kot je kruh, kar se mu zdi nesprejemljivo. Opredelil se je tudi do dejanja svojega šefa Dragana Čovića, ki je prav tako zavrnil določene predloge. Ćosićevo stališče odraža prepričanje, da bi takšna sprememba povzročila neenakost v obdavčitvi.

Dragan Čović, predsednik HDZ BiH, je večkrat poudaril, da so temelji Bosne in Hercegovine ogroženi zaradi nespoštovanja ustave in neenakopravnosti Hrvatov. Opozoril je na štirikratno izvolitev dveh bošnjaških članov v predsedstvo BiH, kar naj bi bilo neposreden udar na ustavo. Čović je napovedal, da bo njegova stranka odločno vztrajala pri spremembah volilne zakonodaje, saj je to edini način za zagotovitev ravnopravnosti Hrvatov in s tem stabilnosti države. Poudaril je, da Hrvatom trenutno ni omogočeno izvoliti svojega legitimnega predstavnika.